DIAGNOSTIKA ALZHEIMERJEVE BOLEZNI

Diagnoza Alzheimerjeve bolezni

Do Alzheimerjeva diagnoza spada v ICD-10, mednarodno klasifikacijo bolezni, dokaz sindroma demence (Slab spomin, vsaj še eno kognitivno okvaro, okvaro, ki je pomembna za vsakdanje življenje) kot tudi obsežno diagnozo izključenosti.

Za zgodnjo diagnozo sindroma demence uporabljamo nevropsihološke teste, kot so M.ini-M.ental-S.dejanje-E.ksaminacija (MMSE) primerno. Test zajema skupno 11 enot v 10-15 minutah, ki preučijo funkcionalna področja orientacije, spomina, jezika, branja, pisanja, aritmetike, prakse, kognicije, prostorskega razmišljanja in pozornosti. Doseči je mogoče največ 30 točk. Razpon med 18 in 24 točkami kaže rahlo demenca, zmerno demenco lahko diagnosticiramo s točkami med 10 in 17, pri hudi demenci pa dosežene točke pod 10.

Pregled tomografije z računalniško ali magnetnoresonančno tomografijo (CT in MRT) pokaže tipično sliko s krčenjem pri ljudeh z Alzheimerjevo boleznijo (atrofija) možganov, zlasti na področju čelnega, temporalnega in parietalnega režnja s povečanjem votlin, napolnjenih z možgansko vodo (živčna voda) (Ventricle). Slikanje je pomembno, da izključimo druge vzroke sindroma demence. Relativno nov postopek (PET = pozitronska emisijska tomografija) lahko pokaže spremenjen energetski metabolizem na prizadetih območjih možganov. PET dokumentira zmanjšano porabo glukoze v čelnem, temporalnem in parietalnem režnjah. EEG je neznačilen ali ima upočasnjen osnovni ritem.

Preberite več o temi: Pozitronska emisijska tomografija

Analiza p-amiloida ali p-proteina v cerebrospinalni tekočini lahko pomaga potrditi diagnozo Alzheimerjeve bolezni.

Krvni test lahko razkrije prisotnost presnovnih motenj, pomanjkanje vitaminov, nalezljive bolezni in prekomerno uživanje alkohola.

Nevrološki pregled pogosto ne pokaže nobenih nepravilnosti v zgodnjih fazah in služi razmejitvi drugih bolezni možganov in živčnega sistema.

Konec koncev je diagnoza Alzheimerjeve demence diagnoza izključitve, če so značilni simptomi prisotni in če obstajajo dokazi o postopkih krčenja v možganih z uporabo slik prečnega preseka, če ni ugotovitev, ki bi kazale na drug vzrok demence. Zato je za razjasnitev demence treba izvesti obsežno diagnostiko izključevanja. Na koncu pa je diagnozo Alzheimerjeve bolezni mogoče dokazati šele s pregledom možganskih vzorcev po smrti prizadete osebe, v kateri je mogoče odkriti depozite ustreznih beljakovin daleč čez določeno raven.

Če povzamemo, je za klinično diagnozo pomembno naslednje:

Poslabšanje spomina

Oslabitev drugih kognitivnih funkcij, npr. Jezikovna funkcija, percepcija, prostorska naravnanost

Plazeči začetek in počasno napredovanje

Izključite druge vzroke demence

Diferencialna diagnoza Alzheimerjeve bolezni

Pomembno je razlikovati Alzheimerjevo bolezen od drugih vzrokov demencaki jih je mogoče vzročno lažje zdraviti. Sem spadajo predvsem motnje krvnega obtoka možganov (drugi najpogostejši vzrok demence), okužbe, bolezni shranjevanja (npr. Wilsonova bolezen), Pomanjkanje vitamina, alkoholno-strupena demenca in druge možganske bolezni, kot so Parkinsonova bolezen. Včasih so tudi na slikah simptomov Alzheimerjeve demence in relativno velike površine prekrivanja depresija.