moti

sinonim

Živčne celice, nevroni, lat .: Nervus, -i

opredelitev

Nevroni so živčne celice in so zato del živčnega sistema. Služijo

  • Sprejem,
  • Predelava in
  • Posredovanje informacij.

Gradnja

Živčna celica je sestavljena iz celičnega telesa (Perikarion ali Soma) in prilog.
Obstajata dve vrsti procesov:

  • Dendriti in
  • Aksoni.

Več o temi preberite tukaj dendrit

Praviloma ima živčna celica več dendritov. Odcepijo se od celičnega telesa kot veje drevesa in to je sprejem dražljajev. Na drugi strani se Axoni uporabljajo za prenos informacij na včasih zelo velikih razdaljah, večjih od enega metra. Običajno ima nevron samo enega aksona. Na koncih aksonov so številne sinapse, ki služijo za prenos signalov iz ene živčne celice v drugo ali iz živčne celice v organ prejemnik.

Eden razlikuje nevrone glede na njihovo število procesov:

  • psevdonipolarni,
  • bipolarni in
  • večpolarni.

Multipolarni nevroni imajo veliko dendritov in aksonov, medtem ko bipolarni nevroni imajo dendrit in akson. Zdi se, da imajo psevdonipolarni aksoni samo en postopek, ki pa ima dendritične in aksonske dele.

Poleg tega eno v grobem razlikuje:

  • čutil od
  • motoričnih nevronov.

Senzorični nevroni vodijo aferentne informacije.
Ločeno pomeni, da informacije prejemajo v obodu telesa in jih usmerjajo proti centralnemu živčnemu sistemu.
Na primer občutki, kot so:

  • Dotaknite se oz
  • Bolečina.

Po drugi strani pa različni nevroni - podobno kot motorični nevroni ali motorični nevroni - prenašajo informacije, ki so nastale centralno na obod in tako sprožijo krčenje mišic, na primer.

Eden razlikuje:

  • mielinirana (medularnost) iz
  • ne-mielinirana (brezskrbno) Nevroni.

Myelin se uporablja za izolacijo živčne celice in omogoča veliko hitrejše izvajanje vzbujanja. Na primer, mielinirani nevroni delujejo s hitrostjo približno 100 m / s, medtem ko se ne-mielinirani nevroni ponašajo le s približno 1 m / s.

Ponazoritev živčne celice

Slika živčnih celic

Živčna celica -
Neuron

  1. Dendriti
  2. Sinopsija
    (aksodendrit)
  3. Celično jedro -
    Nucleolus
  4. Celicna telesa -
    Jedro
  5. Axon grapi
  6. Plašč Myelin
  7. Ranvier čipke
  8. Labodje celice
  9. Axon terminali
  10. Sinopsija
    (aksoaksonski)
    A - multipolarni nevron
    B - psevdonipolarni nevron
    C - bipolarni nevron
    a - Soma
    b - akson
    c - sinapse

Pregled vseh Dr-Gumpert slik najdete na: medicinske ilustracije

fiziologija

Informacije so v živcih v obliki

  • več kemičnih in
  • električni Dejavnost kodirana.

Informacije se posredujejo preko Akcijski potenciali. Osnova za to so ionski tokovi.

Pri Živčna celica so - v poenostavljeni shemi - najpomembnejši ioni:

  • kalij in
  • natrij.

Koncentracija kalija je v celici (medcelično) visoko in zunaj celice (zunajtelesno) nizka, koncentracija natrija pa je medcelično nizka in zunajtelesno visoko.
To koncentracijo ionov nadzira predvsem ionska črpalka, ki Natrijev-kalijev ATPaza doseže kalijeve ione v celični in natrijevi ioni ven prepeljali iz celice.

Če bi bila celična membrana zdaj prepustna za natrij in kalij, bi ioni prihajali iz mesta visoke v kraj z nizko koncentracijo. Kalij bi tekel zunajcelično, natrij pa znotrajcelično. Vendar membrana ni zlahka prepustna za ione, vendar je prepustnost specifična kanalov urejeno.
Obstajajo kanali za Kalijevi ioni in kanalov za Natrijevi ioni.

Ionski tok je torej odvisen od tega, kateri kanali so odprti in kateri zaprti. V živčnih celicah vlada umirjenost - kadar niso navdušeni - a Potencialni membranski potencial z jasno negativnimi vrednostmi:

  • približno -70 mV.

Ta potencial za počitek nastaja predvsem s stalnim odlivom kalijevih ionov iz notranjosti celice v zunanjo stran. Ta odtok je mogoč, ker so določeni kalijevi kanali odprti v mirovanju. Če stimuliramo živčno celico, se zlasti odprejo natrijevi kanali. To povzroči pritok pozitivno nabitih natrijevih ionov, zaradi česar je potencial membrane bolj pozitiven.

Če je določen prag, a Akcijski potencial na vrhu katerega ima membranski potencial pozitivne vrednosti:

  • približno +30 mV.

To dosežemo tako, da znova zapremo natrijeve kanale in ponovno odpremo kalijeve kanale, skozi katere kalijevi ioni posledično pobegnejo iz celice Membranski potencial Po tem Akcijski potencial hitro spet njegovo negativna vrednost počitka.

Prebujanje prevodnosti

Torej, da informacije ob Živčna celica se lahko širi in prenaša na dolge razdalje, vedno Akcijski potenciali nastane vzdolž živca.
Razlikujemo med dvema vrstama vzbujalne prevodnosti:

  • saltatory in
  • neprekinjeno Prebujanje prevodnosti.

V saltatorni prevodnosti so deli živca tako dobro izolirani v rednih odsekih, da vzbujanje tukaj "skočiti preko"Lahko se premaknem iz enega neizoliranega območja v drugega. Ta popolnoma izolirana območja se imenujejo Internodi določen. Vmes bo kratko neizolirano območje Ranvier vezalke poklicani in vsebujejo veliko število Ionski kanalitako da se tu ustvari nov akcijski potencial, ki lahko nato skoči na naslednji čipkasti obroč.

Torej potrebujejo veliko manj Akcijski potenciali kot z neprekinjeno Vzbujanje prevodnosti, pri katerem je treba potenciale vedno znova sprožiti vzdolž celotnega živca v tesno sosednjih odsekih.

Zato je saltatory Prebujanje z okoli 100 m / s veliko hitreje od tega neprekinjeno s približno 1 m / s. Poteka le na izoliranih nevronih, izolacijo pa zagotavlja mielin, ki obdaja Živčna celica obloge. Patološka demieelinacija, kot je tista v Multipla skleroza (MS) poteka, vodi do znatne upočasnitve živčne prevodnosti z delnim odpovedjo živčnih funkcij. V primeru MS, na primer:

  • Motnje vida,
  • Motnje senzorike in
  • Mišična paraliza.

Sinapse

Sestavitev predstavlja povezavo z drugimi strukturami

Tako imenovane sinapse so potrebne, da se informacije lahko prenašajo tudi iz ene celice v drugo.
Pojavijo se kot čebulicasto otekanje na živčnih koncih.

Vsaka živčna celica nima samo ene, temveč veliko sinaps in zato večinoma veliko povezav z drugimi celicami. Med sinopozo prvega nevrona (presinpaza oz. pred - pred) in drugim nevronom (postsinapse, pošta - to) je sinaptična vrzel.
Če se vzbujanje, ki se prenaša z ustvarjanjem akcijskega potenciala, pojavi na presinapsi, sprememba naboja na membrani odpre kalcijeve ionske kanale, tako da pozitivno nabit kalcij teče v presinapse in membranski potencial postane bolj pozitiven.

Skozi zapletene molekularne procese priliv kalcija zagotavlja, da montažne vezikle iz notranjosti celice dosežejo membrano, kjer se zlijejo z membrano in sprostijo svojo vsebino v sinaptično vrzel. Te vezikule vsebujejo nevrotransmiterje, kot je acetilholin.
Te pridejo skozi sinaptično vrzel do membrane postsinapse, kjer se vežejo na specifične zanje receptorje. Ta vez lahko sproži različne signalne poti.

  • Po eni strani se lahko odpirajo ionski kanali, ki zagotavljajo dotok ali odtok ionov. Posledično je membrana ciljne celice bodisi bolj negativno napolnjena (hiperpolarizacija) in tako manj razburljiva, bodisi se napolni bolj pozitivno (depolarizacija) in s tem bolj razburljiva, tako da se ob doseganju mejne vrednosti sproži akcijski potencial, ki se nato spet prenese vzdolž živčne celice.
  • Po drugi strani pa se informacije lahko prenašajo tudi brez ionskih kanalov, in sicer v obliki majhnih molekul, ki služijo kot glasniki (drugi sel).

Preberite več o temi: sinaptična vrzel

Centralni in periferni živci

Eden razlikuje enega centralni živčni sistem (CNS) od a periferni živčni sistem (PNS) in tako tudi osrednje od obrobnega Nevroni.

Med živčne celice CNS spadajo npr Motorni nevroniki sta oba v možgani, kot tudi v Hrbtenjača pojav. Glede na številke Nevroni Vendar le majhen del CNS sestavljajo t.i. Glialne celice ali podporne celice.

v PNS Obstajata dve glavni vrsti živcev. Po eni strani:

  • the Kranialni živci.

Z izjemo 1. in 2. kranialnih živcev kranialni živci ne pripadajo CNS, četudi njihovo ime nakazuje drugače, temveč nastanejo le na območju CNS v tako imenovanih jedrih lobanjskih živcev.
Eden razlikuje 12 lobanjskih živcevki nadzorujejo bistvene telesne funkcije, zlasti tiste Im glava- in Območje vratu. Ti med drugim vključujejo -

  • od Obrazni živec (Kranialni živec VII), ki vključuje mimiko Obrazne mišice inerviran,
  • od Vestibulokohlearni živec (Kranialni živec VIII), bistvene funkcije Poslušaj- in Uravnalni organ kontrole in
  • od Oculomotorni živec (III), večina Očesne mišice inervira in tako omogoča gibanje oči.

Druga velika skupina živcev PNS izobraziti Spinalni živci. Nastanejo na Hrbtenjača in nastanejo iz

  • aferanti in
  • eferentna živčna vlakna.

S čimer eferentov Vlakna nad Sprednja korenina teče v telo in oddaja signale, ustvarjene v CNS, na obod telesa, medtem ko aferanti Vlakna s podatki o telesu o Spodnja korenina v Hrbtenjača vstopi.

Obstajajo Hrbteničnih živcev 31-32ki sta ustvarjena v parih in med dvema Telesa vretenc stopi ven. Vsak hrbtenični živec pripada specifičnemu Segment hrbtenjače naprej. Tako se razlikujete

  • 8 vratnih hrbteničnih živcev (materničnega vratu),
  • 12 hrbteničnih živcev prsne stene (prsnega koša),
  • 5 ledvenih hrbteničnih vretenc (ledveni),
  • 5 križnih hrbteničnih živcev (sveto) in
  • 1-2 hrbtnih spinalnih živcev (coccygeal).

Dejanski hrbtenični živec je dolg le približno centimeter in nato sprosti živčna vlakna, ki so v njem Živčni pleksusi (Pleksus) zmešajte ali oskrbite prsne stene z živci, ne da bi se ponovno mešali. Vsakemu hrbtenjačnemu živcu - in tako vsakemu segmentu hrbtenjače - je mogoče dodeliti določeno območje telesa, ki ga oskrbuje. To okrožje se imenuje Dermatome določen.

Na področju Stena prsnega koša so tisti Dermatomi redna območja v obliki pasu. Takšno je področje

  • Popek the Dermatome Th (prsnega koša) 10 (napaja jo 10. torakalni hrbtenični živec), medtem ko območje
  • Pripada bradavicam Th 4 do 5. Na
  • Slabo in Noge dermatomi delujejo nekoliko bolj neurejeno, to je povezano s procesi v embrionalnem razvoju.

To vodi tudi do nastanka živčnih pleksusov (Pleksus) samo na teh območjih:

  • ubogi (Brahialni pleksus) in
  • nog (Lumbosakralni pleksus).

Medtem ko se živci, ki oskrbujejo steno prsnega koša, premaknejo na cilj brez predhodnega mešanja. Bolezen, ki se kaže z napadom nekaterih dermatomov, je Skodle (Herpes zoster). Izhaja iz ponovne aktivacije Virus varicella zoster. Po a norice-Okužba v otroštvu, ki jo povzroča ta virus, ostane v telesu na zelo specifičnih mestih na enem ali včasih več spinalnih živcih, Spinalni gangliji. Virus tam ostane več let in desetletij, ne da bi povzročil kakršne koli simptome.

Takšni virusi, ki imajo visoko afiniteto do Živčne strukture imajo, se imenujejo nevrotropni virusi določen. Med drugim vključujejo tudi

  • the Herpes Simplex virus in
  • the Borrelia.

Če Imunski sistem rešuje to Virus varicella zoster sekundo okužba ki se izraža drugače kot prvi. Tipična skodla je boleča kožni izpuščaj (bolečina se običajno pojavi nekaj dni pred izpuščajem), ki je omejena na določeno območje. Namreč to Dermatome od Spinalni živeckjer virus prebiva. V najpogostejših primerih so prizadeti torakalni hrbtenični živci, tako da se izpuščaj nahaja na prtljažniku kot pasu podobna struktura, kar je tudi ime, po katerem je bolezen dobila ime. Vendar v redkejših primerih oz. oko (Zoster ofhthalmicus), uho (Herpes zoster oticus) in druge strukture.