Diuretiki

Sopomenke v širšem pomenu

Vodne tablete, dehidracijska zdravila, furosemid, tiazidi

Angleščina:
diuretiki

opredelitev

Diuretiki so skupina zdravil, ki povzročajo povečano izločanje urina (diureza). Pogosto jih imenujejo "vodne tablete", ker povečajo izločanje tekočine skozi ledvice. Uporabljajo se pri zdravljenju visokega krvnega tlaka, za izpiranje tekočin iz telesa, npr. debele noge (edem nog) in kadar je delovanje srca omejeno (srčno popuščanje).

Kdaj se predpisujejo diuretiki?

Uporabljajo se za zdravljenje visokega krvnega tlaka (Arterijska hipertenzija) Vedno ga dajemo v kombinaciji z drugimi zdravili in v majhnem odmerku, saj samo jemanje diuretikov povzroči le zmerno znižanje krvnega tlaka.

Zadrževanje tekočine v telesu, imenovano tudi Edem lahko npr. v nosečnosti z izgubo črpalne funkcije srca (Odpoved srca/ Srčno popuščanje) in bolezni ledvic. Nefrotični sindrom je pomembna bolezen ledvic, pri kateri pride do zastajanja vode:
Bolniki izločajo več beljakovin v urinu, v krvi je manj beljakovin in pojavijo se edemi, večinoma noge. A tudi to se pogosto zgodi Voda v nogah.

Pod katerimi pogoji ne bi smeli jemati diuretikov?

Diuretikov ne sme jemati, če je bolnik malo tekočine. V primeru zvišanih ali zmanjšanih vrednosti soli v krvi tudi diuretikov ne smete uporabljati ali jih uporabljati pod natančnim opazovanjem bolnika. Bolniki imajo ponavadi motnje krvavitve z nastankom krvnih strdkov v posodah, t.i. tromboza, diuretikov ne smemo jemati, saj izločanje vode zgosti kri in olajša pojav tromboze.

Diuretiki se ne dajejo v primeru hude poškodbe ledvic in jeter.

Opomba: Alergija na zdravila

Poleg tega je splošno pravilo, da zdravil, na katera je imel bolnik alergijsko reakcijo, ne smemo več predpisovati! Nevarnost razširjene alergijska reakcija je prevelik in ga ne bi smeli vnašati.

Kako delujejo diuretiki

Posamezni razredi snovi imajo v ledvicah različna mesta delovanja, vsem pa je skupno to, da njihov učinek poveča izločanje natrija z urinom. Natrij je krvna sol, ki jo iz krvi filtrirajo ledvice in se s telesom sprosti v urinu. Zaradi vpliva zdravil se natrij v telesu zmanjšuje. Telo izgubi tudi shranjeno vodo:
Bolniki morajo pogosteje hoditi na stranišče, ker telo izloča več vode skupaj s natrijem.

Zaradi možnih stranskih učinkov te skupine zdravil je pomembno redno preverjanje krvnih soli, krvnega sladkorja, krvnih lipidov in holesterola ter Vrednosti ledvic ko se bolnik zdravi z diuretiki.

Različne skupine drog

Za spodbujanje izločanja vode so podane tri različne skupine (snovi snovi) diuretikov:

  • Diuretiki v zanki
  • Tiazidi
  • Diuretiki, ki varčujejo s kalijem

V nadaljevanju so podrobneje predstavljene različne vrste diuretikov, opisani so njihov poseben način delovanja in njihovi stranski učinki

Diuretiki v zanki

Pri zdravljenju visokega krvnega tlaka lahko to skupino zdravil uporabimo tudi pri bolnikih, pri katerih je delovanje ledvic že oslabljeno. S pomočjo markerja v krvi je mogoče oceniti raven kreatinina, delovanje ledvic in sprejeti odločitev, ali ima bolnik takšno funkcionalno okvaro ali ne.

Učinek diuretikov v zanki je mogoče povečati z dajanjem drugega zdravila za pospeševanje izločanja vode, pri čemer so zanki diuretiki že zelo učinkovita zdravila za dehidracijo.

Če obstaja potreba po hitrem izpiranju tekočine, npr. če se srčno popuščanje nenadoma poslabša, se običajno uporablja ta skupina zdravil.

Diuretiki v zanki: aktivna sestavina in trgovska imena

  • Bumetanid, npr. Burinex®
  • Furosemid, npr. Lasix®®, Furorese®
  • Torasemid, npr. Torem®, Unat®, Toacard®
  • Piretanid, npr. Arelix®, piretanid 1 A®
  • Etakrinna kislina, npr. Hydromedin®

Zdravljenje z zanko diuretiki lahko zmanjša raven kalija in kalcija v krvi. Obe sta pomembni krvni soli. Če se diuretiki dajejo skupaj z zaviralcem ACE, je treba paziti, da krvni tlak ne pade preveč. Obe zdravili zmanjšujeta količino tekočine v telesu, kar spremlja znižanje krvnega tlaka. To lahko privede do omotice in občutka šibkosti.

Zobni diuretiki se lahko uporabljajo pri ljudeh s sladkorno boleznijo.

Tiazidi

Tiazidi so tako imenovana zdravila prvega reda pri terapiji z visokim krvnim tlakom, tj. so predpisani predvsem za kombinirano zdravljenje. Študije so pokazale njihove ugodne učinke na krvni tlak in znatno izboljšanje napovedi za bolnike z visokim krvnim tlakom.

Ta skupina zdravil je zelo primerna za dolgotrajno zdravljenje bolnikov s srčnim popuščanjem in visokim krvnim tlakom.

Poleg povečanega izločanja natrija lahko opazimo učinke na krvne žile v smislu vazodilatacijskih učinkov, ki podpirajo znižanje krvnega tlaka.

Tiazidi: aktivna sestavina in trgovska imena

  • Klorthalidon, npr. Hygroton®
  • Hidroklorotiazid, npr. Disalunil®, Esidrix®
  • Indapamid, npr. Inda Puren®, Sicco®
  • Xipamid, npr. Aquaphor®, Aquex®

V 20% primerov tiazidi znižajo raven natrija, kalija in magnezija v krvi. Tiazidi so zato pogosto kombinirani z diuretiki, ki varčujejo s kalijem, da nadomestijo izgubo kalija. To lahko privede do resnih srčnih aritmij. Motnje presnove v obliki zvišanega krvnega sladkorja in ravni lipidov v krvi so možni stranski učinki zdravljenja s tiazidi. Prav tako lahko privede do slabosti in bruhanja.

Tiazidov ne smemo dajati, če je delovanje ledvic oslabljeno, saj lahko v takšnih razmerah zmanjšajo pretok krvi v ledvice, kar lahko povzroči dodatno škodo ledvicam

Diuretiki, ki varčujejo s kalijem

V nasprotju z drugimi diuretiki zdravila, ki varčujejo s kalijem, povzročajo zadrževanje kalija v telesu in ne povečanega izločanja te krvne soli. Tako telesu prihrani kalij, od tod tudi ime skupine zdravil.

Varčevalci kalija se uporabljajo v kombinaciji s tiazidi, ker povzročajo le zmerno izločanje vode.

Diuretikov, ki varčujejo s kalijem, ne smejo dajati bolnikom s hudo okvaro ledvic in ledvično insuficienco.

V primeru kombiniranega zdravljenja z zaviralci ACE in dajanja kalija je treba vedeti, da telo izgubi manj kalija kot posledica učinkov, ki varčujejo s kalijem. Povečana raven kalija ima lahko resne posledice, kot so Aritmije, zato je treba v rednih presledkih izvajati krvne preiskave, da preverimo raven kalija.

V tej skupini obstajata dve vrsti zdravil: antagonisti aldosterona ter dve zdravili triamteren in amilorid.

  • Antagonisti aldosterona

Zdravila iz te skupine preprečujejo delovanju aldosterona v telesu:
Aldosteron poveča količino tekočine, ki je v žilah in s tem poveča krvni tlak. Antagonisti aldosterona vodijo do zmanjšanja volumna v žilah in s tem do nižjega krvnega tlaka.

Ta skupina diuretikov je zelo pomembna za zdravljenje srčnega popuščanja:
Kadar se antagonist aldosterona daje skupaj z zaviralcem ACE in srčnim glikozidom, pomaga zmanjšati stopnjo umrljivosti pri bolnikih s hudo srčno disfunkcijo.

Antagonisti aldosterona: aktivna sestavina in trgovska imena

  • Eplerenon, npr. Inspra®
  • Kalijev karenoat, npr. Aldactone®
  • Spironolakton, npr. Duraspiron®, Verospiron®

Stranski učinki antagonistov aldosterona vključujejo povečanje kalija v krvi, možne alergijske reakcije, pa tudi slabost, bruhanje in drisko.

  • Amilorid in triamteren

Ti dve učinkovini je treba vedno dajati skupaj s pripravki drugim skupinam zdravil, saj bi bil brez kombiniranega partnerja njihov učinek prešibak. Amilorid in triamteren se zato običajno dajeta v kombinaciji s tiazidi ali pa je predpisan pripravek, ki vsebuje obe učinkovini (tiazid in zdravilo, ki varčuje s kalijem). Ta skupina zdravil se uporablja za izpiranje tekočine iz telesa in zdravljenje visokega krvnega tlaka.

Triamteren in amilorid: aktivna sestavina in trgovska imena

  • Triamterene, npr. Arumil®
  • Amilorid, npr. Jatropur®

Neželeni učinki so povečanje kalija v krvi in ​​morebitne alergijske kožne reakcije ali pritožbe prebavnega trakta, kot so driska, slabost in bruhanje.

Tiazid, kombinirani partner triamterena in amilorida, preprečuje povišano raven kalija:
Medtem ko tiazidi vodijo do povečanega izločanja kalija, amilorid in triamteren zmanjšujeta izgubo kalija - torej dva učinka v kombiniranem zdravljenju spet izenačita in lahko govorimo o "pozitivnih stranskih učinkih".

Stranski učinki

Vsako zdravilo ima stranske učinke - to velja tudi za diuretike. Različne skupine diuretikov imajo tudi različen profil neželenih učinkov, vendar je pri vseh zdravilih mogoče najti nekaj neželenih učinkov.

Na splošno vsako zdravilo nosi tveganje za razvoj preobčutljivosti ali alergije. To lahko povzroči kožne izpuščaje, nelagodje in celo alergijski šok. Cilj diuretika je, da se iz telesa izloči več vode. Na ta način se lahko zmanjša zastajanje vode in zniža tudi krvni tlak. Če pa se volumen krvi zmanjša zaradi drenaže, se poveča tveganje za nastanek tromboze.

Zniža se tudi krvni sladkor, to je treba opaziti predvsem pri diabetikih, saj bo morda treba spreminjati zdravila, da se izognemo tako imenovani hipoglikemiji, to je nizkemu krvnemu sladkorju.Med dehidracijo pride tudi do povečanja sečne kisline v krvi. To lahko privede do napada protina pri bolnikih s protinom. Tudi tukaj se je mogoče zoperstaviti drogam ali prehranski tehnologiji.

Vsi diuretiki vplivajo tudi na raven kalija v krvi - bodisi so znižani (tiazidi in diuretiki v zanki) ali povečani (diuretiki, ki varčujejo s kalijem). Kako koncentracija kalija vpliva na naše telo, bomo v naslednjem razdelku ločeno obravnavali. Z vsemi diuretiki poročajo tudi, da imajo nekateri bolniki težave s prebavili, kot so driska, zaprtje ali slabost.

V primeru diuretikov v zanki, kot je furosemid, pride do posebne spremembe v absorpciji in izločanju soli in elektrolitov - na koncu je to tudi razlog za učinek uriniranja. To vodi do povečanega izločanja kalcija, magnezija in kalija. Dolgotrajno pomanjkanje kalcija lahko privede do osteoporoze, krhkosti kosti. Nekateri bolniki poročajo tudi o motnjah sluha pri jemanju diuretikov v zanki - vendar so ti po prenehanju jemanja zdravila običajno popolnoma obrnjeni.

Skupina tiazidov ima specifične neželene učinke, v redkih primerih spremembo krvne slike. Zdravnik lahko to ugotovi s pomočjo krvne slike. Erektilna disfunkcija se pojavlja pogosteje, to je erektilna disfunkcija, ki se po prenehanju jemanja zdravila tudi obrne. V tem primeru se pacienti ne bi smeli obotavljati, da bi se posvetovali s svojim zdravnikom! Zlasti starejši bolniki lahko občutijo močan padec koncentracije natrija v krvi. To se lahko pokaže kot nenadna dezorientacija, zmeda ali motnost.

Z antagonisti aldosterona je težava, zlasti s spironolaktonom, da lahko zdravilo deluje tudi na drugih mestih v telesu. Tako lahko aktivira receptorje za spolne hormone. Rezultat pri moških je lahko ginekomastija (rast tkiva dojk) ali erektilna disfunkcija. Po drugi strani lahko pri ženskah pride do zamujenega obdobja (amenoreje) ali tako imenovanega hirzutizma, končno tudi do maskulinizacije ženske. Prav tako lahko vodi do sprememb glasu, kot je hripavost. Po drugi strani se antagonist aldosterona eplerenon ne veže tako močno na receptorje spolnih hormonov in ne kaže teh stranskih učinkov.

Če opazite kakršne koli neželene učinke, se ne posvetujte z zdravnikom. Po potrebi lahko zdravilo različno odmeri ali spremeni.

Ravni kalija

Diuretiki vplivajo na raven kalija v krvi. Diuretiki in tiazidi v zanki znižujejo raven kalija. Če to spada v kritično območje, se lahko pojavijo različne stranske učinke. Sem spadajo srčne aritmije, zmanjševanje mišične moči ali prekomerno zakisanost telesa (tako imenovana presnovna acidoza).

Študije so prav tako pokazale, da nizka raven kalija zmanjša toleranco za glukozo in s tem škodi presnovi sladkorja. Zato teh diuretikov ne priporočamo mladim in bolnikom s sladkorno boleznijo.

Diuretiki, ki varčujejo s kalijem, lahko po drugi strani vodijo do visoke ravni kalija v krvi. To je podobno pomanjkanju kalija z mišično šibkostjo in srčnimi aritmijami. Redno spremljati raven kalija med zdravljenjem z diuretiki je priporočljivo v vsakem primeru. Tudi diuretiki, ki varčujejo s kalijem, se pogosto kombinirajo z diuretiki ali tiazidi v zanki, da se raven kalija ohranja stabilno.

Na kaj je treba upoštevati pri ustavljanju?

Diuretik je dehidrirajoče zdravilo, ki ga lahko dajemo za različne bolezni. Nekatere od teh bolezni so resne in uporabo diuretika skrbno preuči zdravnik, zato nikoli ni priporočljivo, da diuretik prenehate jemati sami, brez posveta.

Na primer, če je srce šibko, lahko povečan volumen krvi močno obremeni srce. Če prekinete diuretik po posvetovanju s svojim zdravnikom, morate vedeti, da lahko privede do tako imenovanega "povratnega učinka". To pomeni, da lahko telo po prenehanju diuretičnega zdravila za kratek čas shrani prevelike količine vode. To lahko povzroči zvišanje krvnega tlaka ali vidne edeme (zastajanje vode, pogosto v nogah) za nekaj dni. Vendar je ta učinek le kratkoročen in po nekaj dneh je treba ponovno vzpostaviti ravnovesje. Posebej pogost je po uporabi diuretikov v zanki.

Diuretiki in protin

Protin je stanje, za katerega je značilno povišano raven sečne kisline v krvi.

Ta sečna kislina se lahko na primer nabere v sklepih in tvori kristale, kar lahko privede do močnih bolečin. Ko uporabljate diuretike, ne pozabite obvestiti svojega zdravnika o morebitnih preteklih napadih protina, saj se raven sečne kisline v krvi lahko poveča, ko telo postane dehidrirano. Nato lahko predpišejo tudi zdravila za protin (npr. Alopurinol) ali povečajo odmerjanje. Glede na razlog za uporabo diuretika, npr. Povišan krvni tlak, lahko se zateče tudi k drugim zdravilom in se izogne ​​uporabi diuretikov.

Preberite tudi: Terapija protina kot naprimer Dieta za protin

Diuretiki in doping

Diuretiki so od olimpijskih iger leta 1988 prepovedani doping. Imenujejo jih maskirna sredstva, kar pomeni, da lahko športniki uporabljajo ta diuretična zdravila, da prikrijejo drugo dopinško snov v urinu. Zaradi tega drugih spodbudnih zdravil v urinu ni mogoče odkriti - to je nato prevara in zato prepovedana. Tudi diuretiki se pogosto uporabljajo v športih, ki imajo utežne razrede. Na primer, boksarji lahko tik pred pretepom izločijo veliko vode s pomočjo diuretikov in tako postanejo lažji - to odpira pot v nižji teži razred. Nekaj ​​podobnega lahko opazimo v konjeniškem športu, kjer lahko manjša teža jahača pozitivno vpliva na konjske zmogljivosti. Diuretiki se uporabljajo tudi v bodybuildingu pred tekmovanji, saj lahko izguba vode mišice še bolj definira. Športniki, ki uporabljajo diuretik zaradi že obstoječega stanja, kot je srčna bolezen, so seveda izvzeti iz prepovedi kot maskirno sredstvo. To mora potem potrditi zdravnik.

Preberite več o tej temi: doping