Faze KOPB

uvod

KOPB je kronična obstruktivna pljučna bolezen. Glede na resnost bolezni lahko ločimo različne stopnje KOPB.
Razdelitev na stopnje nudi zdravnikom informacije o bolnikovem zdravju in pritožbah ter o napredku bolezni. To bo pomagalo sprejeti odločitev o tem, kakšna zdravljenja so potrebna.

Ena od razvrstitev temelji na rezultatih diagnoze pljučne funkcije (Spirometrija).

Druga razdelitev na faze prihaja iz Globalne pobude za kronično obstruktivno pljučno bolezen (GOLD). To upošteva poleg nekaterih parametrov funkcije pljuč (FEV1 in Tiffneau indeks) in resnost simptomov. To se naredi s pomočjo posebnih standardiziranih vprašalnikov in števila akutno poslabšanih KOPB (t.i. Poslabšanja) odkrita.

Koliko faz je?

Obstaja klasifikacija, ki temelji izključno na testiranju delovanja pljuč. Glede na to je razvrstitev sestavljena v štiri stopnje resnosti (I, II, III, IV). Pacientovi simptomi niso kritični za to razvrstitev. Razlaga merilnih podatkov pljučne funkcije za uprizarjanje je mogoča le, če v času meritve ni akutnega poslabšanja KOPB (Poslabšanje) je prisoten.

Druga razvrstitev po Globalni pobudi za kronično obstruktivno pljučno bolezen (GOLD) upošteva ne le rezultate spirometrije, temveč tudi resnost pacientovih simptomov s pomočjo standardiziranih vprašalnikov. Ta delitev je izvedena tudi v štirih stopnjah (ZLATO A, ZLATO B, ZLATO C in ZLATO D).

1. faza

Prva stopnja KOPB je, ko spirometrija pljuč (diagnostika pljučne funkcije) pokaže, da sekundna zmogljivost (FEV1, prisilni ekspiratorni volumen na sekundo) presega 80 odstotkov normalne vrednosti. To je prostornina plimovanja, ki jo lahko ponovno izdihnete v prvi sekundi po največjem vdihu s polno silo. Ta vrednost omogoča izdelavo zaključkov o možnem zožitvi (oviranje) dihalnih poti.
Pri ocenjevanju spirometrije pri bolnikih s KOPB je dodatno zanimanje Tiffneaujev indeks. To je znano tudi kot relativna enosekundna zmogljivost in je posledica razmerja med FEV1 in nadaljnjim specifičnim volumnom pljuč (vitalna zmogljivost, volumen pljuč med največjo vdihavanjem in največjo vdihavanjem).

Tipični simptomi KOPB so kronični kašelj, izkašljevanje zaradi povečane proizvodnje sluzi in pomanjkanje sape.

V tej "blagi" fazi KOPB pa je še vedno mogoče, da ni kroničnega kašlja in povečane tvorbe sluzi.
Zasoplost, t.i. Dispneja, bolnik v tej fazi pogosto ne zaznava zavestno.

V zgodnjih fazah bolezen pogosto zamenjujejo s »kajevim kadilcem« ali rahlo okužbo dihal. Ker v vsakdanjem življenju običajno ni okvar, se prizadeti bolniki pogosto še ne zavedajo, da trpijo za kronično obstruktivno pljučno boleznijo.

Dodatne informacije o tej temi najdete na: Test pljučne funkcije

2. stopnja

Stopnja 2 je zmerna ali zmerna oblika KOPB.
Na tej stopnji je kratko sapo, tako imenovano Dispneja, samo ob nalaganju. Možno je tudi, da bolniki, ki niso preveč aktivni v športu in na splošno živijo razmeroma malo telovadbe, ne opazijo poslabšanja zdravstvenega stanja.

Ena sekundna zmogljivost (FEV1), izmerjena v spirometriji, je v drugi stopnji 50-80 odstotkov normalne vrednosti.

Simptomi KOPB, kot sta kronični kašelj in sputum, so bolj izraziti, v nekaterih primerih pa so lahko odsotni. Zjutraj izkašljevanje sputuma je značilno. To je izkašljeno in sluzi.
Vendar pomanjkanje sputuma ali le majhne količine sputuma ne izključujejo KOPB.

3. stopnja

Če dosežemo tretjo stopnjo KOPB, je že huda oblika.
V tem primeru je že veliko število alveolov, imenovanih tudi Alveoli omenjena, izgubila svojo funkcionalnost.

Ensekundna zmogljivost, izmerjena v spirometriji, je le 30 do 50 odstotkov normalne vrednosti v tretji stopnji. Enosekundna prostornina (FEV1) je prostornina plimovanja, ki jo lahko izdihnete v prvi sekundi po največjem vdihu. Enosekundna zmogljivost omogoča sklep o možnem zožitvi (oviranje) dihalnih poti.

Glavni simptomi KOPB, kronični kašelj in izpljunki, so bolj opazni v tretji fazi bolezni.
Tudi manjši fizični napori, na primer plezanje po stopnicah ali daljša hoja, lahko prizadene prizadete dihajo.
Veliko bolnikov ima tudi težave z izkašljevanjem izločkov (sputuma) zjutraj. V tej fazi imajo prizadeti že težave s srčno-žilnim sistemom. Te se lahko pojavijo kot posledica kronične pomanjkljivosti kisika.

Če se pojavijo simptomi, se je treba obrniti na zdravnika in simptome razjasniti. Tudi v tej fazi je še vedno malo bolnikov, ki trpijo zaradi zgoraj omenjenih simptomov malo ali nič. V tem trenutku se lahko zgodi, da prizadeti še ne poznajo kronične obstruktivne pljučne bolezni.

4. faza

Če je enosekundna zmogljivost, izmerjena v spirometriji, nižja od 30 odstotkov normalne vrednosti, je bolezen že zelo napredovala in KOPB je v četrti stopnji, ki je tudi končna stopnja.
V tem trenutku so bolniki kronično premalo oskrbljeni s kisikom. Tudi pri počitku trpijo zaradi hudega zadaha, zato je njihova fizična odpornost zelo omejena. Poleg tega bolniki trpijo zaradi hudega kroničnega kašlja s sputumom.

Ker je KOPB sistemska bolezen, ki obremenjuje celoten organizem, lahko privede do številnih drugih bolezni. Zlasti pri bolnikih z visokimi stopnjami KOPB, ki so že imeli dolgo zgodovino bolezni, pogosto obstaja še ena bolezen, ki zahteva zdravljenje.
Pri starejših bolnikih jih je pogosto več. To je posledica dejstva, da je KOPB povezana z močnim fizičnim stresom in s tem oslabi celoten organizem.

To povzroča sekundarne bolezni, kot so srčno-žilna šibkost, desno srčno popuščanje (Cor pulmonale), Sladkorna bolezen ali osteoporoza so bolj verjetno. Poleg tega lahko pride do močne izgube teže v napredni fazi, kar posledično vodi do izgube mišične mase in kostne gostote ter povečanja odpornosti na inzulin, ki nato poviša krvni sladkor.

Za prekinitev tega začaranega kroga je pomembno, da hujšanje preprečite z ustrezno prehrano. Poleg tega tako imenovana poslabšanja za bolnika v poznih fazah predstavljajo življenjsko nevarnost, poslabšanja pa so akutni izbruhi kronične obstruktivne pljučne bolezni.

Če že obstaja respiratorna insuficienca, se prizadeti oskrbuje s kisikom skozi nosno kanilo kot del kisikove terapije (LOT). To pacientu omogoča, da razširi svoj obseg gibanja (igra).
Poleg izboljšanja kakovosti življenja zdravljenje s kisikom vodi do povečanja življenjske dobe.

V primeru zelo hudih oblik KOPB lahko za nekatere skupine bolnikov v tej fazi upoštevamo tudi kirurško zdravljenje, na primer presaditev pljuč ali zmanjšanje pljučnega volumna. To je poskus preprečevanja stalne prekomerne inflacije pljuč.

Več o tej temi si preberite na: Simptomi KOPB

GOLD klasifikacija

Globalna pobuda za obstruktivno pljučno bolezen (GOLD) klasificira pljučno bolezen KOPB na štiri stopnje resnosti. Bolezensko stanje s spirometrijo določimo s pomočjo določenih parametrov pljučne funkcije, enosekundne zmogljivosti (FEV1) in Tiffneaujevega indeksa.

Resnost simptomov in število prejšnjih akutnih epizod bolezni sta prav tako pomembna za razvrstitev v stopnje po GOLD (Poslabšanja).
Določeni vprašalniki služijo kot pomoč pri ugotavljanju resnosti simptomov. To je lestvica mpometarne dispneje (Modified Medical Research Council), ki prikazuje resnost kratke sape in vpliv na vsakodnevne dejavnosti MAČKA (Test presoje KOPB). Spodaj je podrobno obravnavana CAT.

Cilj klasifikacije GOLD je standardizirati zdravljenje KOPB po vsem svetu in prilagoditi terapevtske korake stopnji bolezni prizadete osebe.

CAT ocena

Ocenjevalni test za KOPB vsebuje osem vprašanj o simptomih in njihovi resnosti, na katera mora odgovoriti pacient. Vprašanja se nanašajo na pogostost kašlja, nabiranje sluzi, prisotnost občutka zavisti v prsih, fizično odpornost, vsakodnevne veščine, kakovost spanja in bolnikovo počutje. Za vsako vprašanje, odvisno od resnosti pritožbe, se lahko dodeli več točk od nič do pet točk. Točke se nato dodajo v oceno. Posledica tega je možna ocena najmanj 0 in največ 40 točk.

Kako faze vplivajo na življenjsko dobo?

Pričakovana življenjska doba kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) je odvisna od številnih različnih dejavnikov. Poleg resnosti ali stopnje KOPB, to vključuje tudi starost pacienta in rezultate merjenja pljučne funkcije.
Poleg tega v življenju postane opazno, kako dosledno se držimo načrta terapije na vsaki točki bolezni.

Na splošno lahko rečemo, da se življenjska doba osebe, ki trpi za KOPB, znatno zmanjša.
Glede pričakovane življenjske dobe KOPB pa lahko na splošno rečemo, da je napredovanje bolezni težko napovedati in da lahko v posameznih primerih to močno odstopa od statistično pričakovanega poteka.

Več o tej temi si preberite na: Tečaj KOPB

To je posledica dejstva, da lahko na potek bolezni vpliva veliko različnih dejavnikov. Vendar pa lahko rečemo, da naraščajoča izguba pljučne funkcije negativno vpliva na prognozo in življenjsko dobo.

Vrednost FEV1 (zmogljivost ene sekunde) določa delitev na stopnjo resnosti. Nižja je vrednost FEV1, tj. Bolj ko odstopa od ciljne vrednosti, višja je stopnja KOPB in nižja pričakovana življenjska doba.

Več o tej temi si preberite na: Pričakovana življenjska doba pri KOPB

Stopnja hude invalidnosti po stopnjah

Odvisno od stadije bolezni lahko KOPB povzroči hude okvare v vsakdanjem življenju in potrebo po pomoči. Tisti bolniki s KOPB, ki so v skladu s Kodeksom socialne varnosti hudo invalidi ali imajo stopnjo invalidnosti najmanj 50 odstotkov, lahko zaprosijo za invalidsko kartico.
Običajno to prizadene bolnike iz stopnje KOPB III. Stopnja invalidnosti določa pristojni pokojninski urad (Urad za socialne zadeve).

Močno prizadeta osebna izkaznica vodi do davčne olajšave, nudi posebno zaščito pred odpuščanjem in nekatere posebne pravice pri delu. Vendar pa imajo pacienti s KOPB pravico do invalidskega dovoljenja za parkiranje le v izjemnih primerih.

Nadaljne informacije
  • Terapija KOPB
  • Tečaj KOPB
  • Test pljučne funkcije
  • Dihalne vaje za KOPB

Pregled vseh tem s področja interne medicine najdete pod: Interna medicina A-Z